Piram in Tisba

Dramatičen prizor iz legende Pirama in Tisbe kaže zgodbo o nesrečno zaljubljenima Piramu in Tisbi, katerima so starši branili njuno ljubezen. Dogovorila sta se o pobegu, vendar na dogovorjenem mestu Tisbo preseneti levinja, zato se je skrila in spotoma izgubila ogrinjalo, ki ga je zver s krvavim gobcem raztrgala. Piram je našel le njeno ogrinjalo, obupan zaradi spoznanja, da je njegova ljubljena umorjena, se je zabodel. Ko ga je Tisba našla, se je usmrtila še sama.
To je pripoved o ljubezni, ki je združila mlada Babilonca proti volji njunih staršev, o kateri je govoril rimski pesnik Ovid. Med avtorji, ki jih je kasneje navdihnila tragična zgodba o Piramu in Tisbi, je bil tudi Shakespeare. Angleški dramatik jo je najprej upodobil v Senu kresne noči, nato pa v Romeu in Juliji. Prav zaradi literarne slave slednje je spomin na antična ljubimca zbledel.
Alegorija elementa voda, Viteška dvorana gradu Brežice, Frančišek Karel Remb (1675–1718), začetek 18. stoletja.