Malakološki čudeži Muzeja školjk in polžev v Piranu
Raziščite del zbirke edinega muzeja školjk v Sloveniji.
Tridacna gigasMagical World of Shells Museum
Začnimo z največjo
Orjaška zeva (Tridacna gigas) je največja školjka na svetu – lahko zraste do 1,5 metra in tehta več kot 300 kilogramov. Ker je njena lupina tako velika, so jo uporabljali za krst otrok, ki so lahko v njej udobno ležali.
Najdemo jih od vzhodnega dela Indijskega oceana do zahodnega dela Tihega oceana. Liza, kot smo poimenovali našo orjaško zevo, je dolga skoraj 1 meter in tehta osupljivih 150 kg.
Pearl Puerto Princessa - modelMagical World of Shells Museum
Biser Puerto Princessa
Replika največjega bisera na svetu. Zgodba, ki se je spletla okoli tega bisera je zelo pustolovska, a najverjetneje le plod domišljije.
Filipinski ribič je leta 2006 s sidrom zapel školjko. Ko jo je odprl, da bi rešil sidro, je v njej našel biser. A ribič ni vedel, da je našel izredno dragoceno stvar. Biser je spravil pod posteljo in se ga je dotaknil za srečo vsakič, ko je šel na morje.
Pearl Puerto Princessa - modelMagical World of Shells Museum
Ko se je preselil, je rekel svojim sorodnikom, da je pod posteljo ostal še nekakšen kamen. Ob ogledu so ugotovili, da je ribič za seboj pustil 100 milijonov evrov vreden biser!
Syrinx aruanus periostracumMagical World of Shells Museum
Največji polž na svetu je zelo dlakav!
Avstralska trobenta (Syrinx aruanus) je največja živeča vrsta polžev na svetu. Največji doslej najdeni primerek meri 77,2 cm in je na ogled v HMNS (Houston Museum of Natural Science).
Ta kosmati plašč na njem je zunanja plast lupine - periostrakum. Sestavljen je iz beljakovine, znane kot konhiolin.
Syrinx aruanus periostracumMagical World of Shells Museum
Periostrakum igra veliko vlogo pri tvorbi lupine.
Syrinx aruanusMagical World of Shells Museum
Avstralska trobenta (Syrinx aruanus)
Živi v avstralskem morju. Polžja lupina je tako velika, trda in debela, da so v njej domačini prenašali vodo.
Monetaria moneta – Money cowryMagical World of Shells Museum
Najstarejša valuta na svetu je – ta majhna polžja lupina!
Denarne kavrije so kot valuto uporabljali v Afriki, na Kitajskem in v Indiji. Tudi latinsko ime polža (Monetaria moneta) je povezano z njegovo uporabo – moneta, kar v latinščini pomeni denar.
Za sužnja si moral na Borneu odšteti 20.000 takšnih lupin, medtem ko je vazal velikega kralja Burkine Faso Moro-Nabe plačal letni davek v višini 1.000.000 monet.
Monetaria annulus and Monetaria monetaMagical World of Shells Museum
Monetaria annulus
Lupina obročastega kavrija (Monetaria annulus) je bla v preteklosti druga najbolj pomembna lupina za plačevane, takoj za denarnim kavrijem (Monetaria moneta).
Po videzu sta si zelo podobni, vendar jih je mogoče zlahka ločiti med seboj po rumenem obroču na lupini obročastega kavrija. Večina obročastih kavrijev prihaja z otokov na vzhodni obali Afrike.
Monetaria annulus - zajčekMagical World of Shells Museum
Zanimiv je otoček Pemba tik ob vzhodni obali Afrike, kjer so najdeni obročasti kavriji (Monetaria annulus) s podaljšanim spodnjim delom ustja. Zaradi oblike, ki spominjajo na zajčja ušesa, so dobili nadimek - zajčki.
PorcelankeMagical World of Shells Museum
Kavriji oz. porcelanke (Cypraeidae) so številčna družina z več kot 250 vrstami. Predstavniki te družine so nočni lovci in se podnevi skrivajo v temnih luknjah. Vsem porcelankam je skupna gladka hišica, ki izgleda, kot da bi jo nekdo polakiral. Ti polži sami poskrbijo za čistočo svoje lupine in v tem so tudi posebneži v polžjem svetu.
Leporicypraea mappaMagical World of Shells Museum
Leporicypraea mappa
Vse lupine tega polža imajo zelo zanimiv vzorec.
Vzorec na lupini spominja na stare srednjeveške zemljevide. Opazite reko na ''zemljevidu''?
Barycypraea fultoni massieri dorsalMagical World of Shells Museum
Barycypraea fultoni massieri
Je ena najredkejših porcelank na svetu. Živi v globokih vodah okoli Mozambika in dolgo časa so jo ribiči videvali le v ribjih želodcih.
Barycypraea fultoni massieri ventralMagical World of Shells Museum
Nasmeh Mone Lize
Zaradi težko dostopnega življenjskega prostora ostajajo tako njegove navade, kot njegovo življenje, še vedno skrite.
Xenophora pallidula dorsalMagical World of Shells Museum
Xenophora pallidula
Ksenofore (Xenophoridae) so manjša družina polžev, ki štejejo približno 22 vrst.
Ti nenavadni morski polži imajo neverjeten način skrivanja v okolju. V svojo lupino si vgradijo druge lupine in kamenčke, ki jih najdejo okoli sebe. Pri tem so tako »strastni«, da si lahko hišico okrasijo z več kot 10 različnimi vrstami.
Xenophora mekranensis konoi ventralMagical World of Shells Museum
Z vrha, lupina sploh ni podobna polžji lupini, ko pa lupino obrnemo, zlahka prepoznamo strukturo polžje lupine in ustje, kjer polž prileze iz nje.
Xenophora mekranensis konoi dorsalMagical World of Shells Museum
Xenophora mekranensis konoi
Ksenofore bi lahko imenovali za prve zbiratelje. Izgleda, da je bila ta ksenofora navdušena nad koralami – veliko solitarnih koral si je vgradila v lupino, da bi se skrila pred plenilci.
Xenophora mekranensis konoi koralaMagical World of Shells Museum
Na tej solitarni korali lahko jasno vidite prekate (septe).
Bayerotrochus teramachiiMagical World of Shells Museum
Poškodovana lupina?
Bayerotrochus teramachii pripada zelo starodavni družini polžev Pleurotomariidae, ki se v milijonih let skorajda ni spremenila.
Ohranili so nekatere starodavne značilnosti, kot je zareza na zadnjem zavoju lupine. Morda se zdi, da je lupina poškodovana, vendar ni. Skozi njo polž izloča strupene snovi.
Lissachatina achatinaMagical World of Shells Museum
Velikanski polži prihajajo iz Afrike
Afriški orjaški polž (Achatina achatina) je največji znani kopenski polž. Največji zabeleženi primerek z imenom Gee Geronimo je popolnoma iztegnjen meril 39,3 cm od ust do »repa«, z dolžino lupine 27,3 cm. Tehtal je 900 g. Polža so našli v Sierri Leone, junija 1976.
Lissachatina achatinaMagical World of Shells Museum
Kot vsi kopenski polži, tudi ta goljat diha s preprostimi pljuči, ki se nahajajo v plaščni votlini polža.
Papustyla pulcherrimaMagical World of Shells Museum
Zelena barva je redka med lupinami mehkužcev
Na sliki je neverjeten kopenski polž Papustyla pulcherrima z otoka Manus v Papui Novi Gvineji.
Žal je ogrožen zaradi sečnje in uničevanja njegovega življenjskega prostora.
Livonia roadnightaeMagical World of Shells Museum
Vse se začne z Veliko Bunko
Ta izboklina na vrhu lupine je ogromen protokonk (prvi zavoj, ki ga polž zgradi v fazi ličinke) velik okrog 15 mm in ga takoj loči od drugih polžev iz rodu Livonia. Ta morski polž je avstralski endemit.
Livonia roadnightae je mesojedi polž, ki se prehranjuje z drugimi nevretenčarji. Naseljuje globoke vode med 20 in 350 m.
Campanile lachesisMagical World of Shells Museum
Campanile lachesis – izumrli težkokategornik
Tako dobro ohranjeni, primerki veliki 50 cm in več, so izjemno redki. Ustje (kjer polž prileze iz hišice) se zaključi s čudovito ohranjenim ustnim robom, ki se po 40 milijonih let ohrani le izjemoma.
Campanile lachesis spada v družino Campanilidae. Ta velika družina, velikih polžev, je živela v pramorju Tetis.
Campanile symbolicumMagical World of Shells Museum
Zadnji preživeli
Še danes živi ena vrsta tega zanimivega rodu gigantskih polžev – Campanile symbolicum. Ta živi v hladnih plitvih vodah južne Avstralije in se hrani z algami, tako kot njegovi izumrli sorodniki. Zraste do 21 cm, njegova lupina pa je groba in izgleda, kot da je že okamenela.
Aporrhais pespelicani ventralMagical World of Shells Museum
Pelikanova noga na dnu morja?
Oblika lupine spominja na pelikanovo stopalo, od tod tudi latinsko ime pespelecani. Pelikanovo stopalce (Aporrhais pespelicani) je endemit Sredozemskega morja.
Aporrhais pespelicani dorsalMagical World of Shells Museum
Ker živijo na peščenem morskem dnu, so razvili dolge izrastke, ki jim preprečujejo, da bi se pogreznili v mehko dno.
Aporrhais pespelicani cutMagical World of Shells Museum
Ko lupino razrežemo, vidimo zapleteno kolumelo – navpično os, okoli katere polž tvori druge zavoje.
Pecten jacobaeus - lupinaMagical World of Shells Museum
Jakobova pokrovača (Pecten jacobaeus) živi v Sredozemskem morju.
Zaradi velikosti in asimetrične oblike jo težko zamenjamo z drugimi vrstami pokrovač slovenskega morja.
Pecten jacobaeus - očiMagical World of Shells Museum
Živa školjka ima na robu plašča več kot 20 očesc, a kljub vsej tej »optiki« ne vidi prav dobro. Zazna le spremembe svetlobe, kar pa je pogosto dovolj, da školjka pobegne.
Pinna rudisMagical World of Shells Museum
Pripravljen na pandemijo
Manj znan leščur je bodičasti leščur (Pinna rudis), ki ga je mogoče enostavno zamenjati z njegovim večjim bratrancem velikim leščurjem (Pinna nobilis). Parazit haplosporidij povzroča masovne pogine velikih leščurjev po vsem Sredozemlju, toda bodičasti leščur je nanj nekako odporen.
Pinna nobilisMagical World of Shells Museum
Zaključimo z neverjetno školjko slovenskega morja!
Veliki leščur (Pinna nobilis), ki doseže velikost do metra ali več, je največja evropska školjka.
Leščurji se vkopljejo 10 centimetrov globoko v pesek in se z bisusnimi nitmi dodatno pritrdijo na skale pod peščeno plastjo. Zaradi parazita haplospordija, je ta plemenita školjka sedaj močno ogrožena.
Interested in Natural history?
Get updates with your personalized Culture Weekly
You are all set!
Your first Culture Weekly will arrive this week.