Štirje elementi v Viteški dvorani

Že v zgodnjem baročnem času so bile Ovidove Metamorfoze zelo razširjeno branje, zato ni nič nenavadnega, da so prav te zgodbe postale navdih za določene prizore poslikave v Viteški dvorani gradu Brežice. Na banjastem prehodu stene v strop si sledijo prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih metamorfoz, ki so hkrati alegorije štirih elementov. Po izročilu stare grške filozofije so štiri temeljne sestavine vseh stvari: zrak, ogenj, zemlja in voda. Alegorija elementa ZRAK (Aer) je bog svetlobe Apolon z Eos, jutranjo zarjo, alegorija elementa VODA (Aqua) so prizori: bog morja in oceanov Pozejdon z ženo Amfitrito, enooki kiklop Polifem, prizor iz legende o Piramu in Tisbi ter Evropa na biku. Alegorija tretjega elementa OGENJ (Ignis) je bog ognja Hefajst v kovačnici. Alegorija četrtega elementa ZEMLJA (Terra) so prizori: bog Dioniz v družbi satirov in nimf ter Ariadne, Pan s plesočimi nimfami in satiroma, gozdna božanstva Driade in bog vojne Ares.
Viteška dvorana gradu Brežice, Frančišek Karel Remb (1675–1718), začetek 18. stoletja.