Arkebuza na kolesni celin

16. stoletje,
Arkebuza je prenosljivo strelno orožje, ki je sestavljeno iz lesenega kopita, železne cevi in sprožilnega mehanizma. Polnili so jo s smodnikom in svinčeno kroglo, ki so jo ulili oz. izdelali z napravo za izdelavo svinčenih krogel. Skozi desetletja uporabe so sledile spremembe v sprožilnem mehanizmu ki so posledično vplivale na različna imena arkebuz: arkebuza na ogenj, arkebuza na netilno vrvico, arkebuza na luntni celin, arkebuza na kolesni celin in arkebuza na kremenski celin. V drugi polovici 16. stoletja so začeli uporabljati težko špansko mušketo, ki počasi izpodrine arkebuze.
Kolesni celin (mehanizem s kolescem), je bil učinkovitejši od luntnega celina, a je slednji zaradi kompliciranega mehanizma in visoke cene izdelave ni v vojski nikoli izpodrinil luntnega mehanizma. Nekateri ga pripisujejo Leonardu da Vinciju (narisal naj bi ga okoli leta 1500), drugi trdijo, da je njegova iznajdba delo izdelovalca orožja iz Nürnberga in naj bi segala v leto 1515. Za aktiviranje in delovanje mehanizma je bilo potrebno mehanizem pred uporabo orožja naviti s posebnim ključem. Pokrov ponvice se je pred pritiskom na sprožilec premaknil naprej ter na kolesce prislonil pirit. Ob sprostitvi močno napete vzmeti kolesca, ki se je zavrtela, je kos pirita drgnil ob vrteče se kolesce in povzročil iskre, le-te pa vžig v ponvici.
Celotna dolžina predmeta 151 cm; Premer cevi 20 mm; Teža 12 kg