Kako v slovenščini pokličeš babico na 25 načinov

Slovenija ima le okoli dva milijona prebivalcev. Kljub temu obstaja več kot 40 narečij, ki so razvrščena v sedem narečnih skupin. 

Slovenci iz različnih pokrajin pa se med seboj vseeno lahko razumejo, čeprav ne poznajo prav vsake besede.

Obilje narečij, številne jezikovne različice in krajevni izrazi uvrščajo slovenščino med narečno najbolj raznolike slovanske jezike. Tako npr. v slovenščini obstaja približno 25 različnih poimenovanj za »babico«. 

Ker je bil velik del Slovenije nekoč pod kulturnim in političnim vplivom Avstro-Ogrske, ni presenetljivo, da si je veliko slovenskih narečij sposodilo besede in besedne zveze iz nemščine … Pa tudi nekaj čudovitih receptov! 

Na Štajerskem in Koroškem tako za babico uporabljajo besedi oma in omama. Besedi izhajata iz nemškega jezika, ki je v slovenščino in njena narečja prispeval tudi številne druge besede.

Zahodna slovenska narečja so bila dolga leta v stiku z romanskimi jeziki, npr. z italijanščino, furlanščino in beneščino. Tod je zato zelo razširjeno poimenovanje nona, ki izhaja iz italijanske besede »nonna«. 

Nona na fotografiji je ravnokar nabrala nekaj domače kamilice za čaj ali mazilo.

Na jugu Slovenije, blizu meje s Hrvaško, babico kličejo baka, kar je sposojeno iz hrvaščine. To je še en primer, ki kaže, kako lahko bližina neke kulture vpliva na drugo. 

Toda, ali so sosedi res edini razlog za obilje narečij na sorazmerno majhnem območju? Sploh ne. Na razvoj narečij so močno vplivali tudi zgodovina naseljevanja ter geografske in administrativne meje. 

Kljub temu pa ljudje niso imeli težav s sporazumevanjem, kadar so potovali po deželi in prodajali tradicionalne izdelke. 

Na Gorenjskem bi babici rekli stara mati ali mati. Včasih pa se babicam v tej pokrajini reče kar ta stara. 

Iste izraze uporabljajo tudi v dolenjski narečni skupini, na Notranjskem in v rovtarski narečni skupini.

Zdi se, da v osrčju Slovenije svoji babici radi rečejo, da je stara, na nekaterih drugih območjih pa se je ljudem to morda zdelo malce nespoštljivo. 

Praslovansko izhodišče besede »babica« je baba. Ta beseda se še danes uporablja v rezijanskem narečju. Podobne tvorjenke iz besede »baba« so v rabi tudi drugod po Sloveniji, toda manj pogosto. 

Babici lahko rečemo tudi babej oz. babi, ti manjšalnici sta verjetno najbolj ljubka vzdevka za (najljubšo) babico. 

V štajerskih in panonskih narečjih, npr. v prekmurščini, so besedo »baba«, ki prvotno pomeni »stara ženska«, preoblikovali v babico, kar je gotovo lep način, da pokličeš babico, ne da bi omenjal njeno starost. Hura! 

Na Koroškem so to besedo skrajšali v bica. 

Najpogosteje rabljena in zemljepisno najbolj razširjena izraza za babico sta še zmeraj stara mati in stara mama, ki se večinoma pojavljata v osrednji Sloveniji. 

Brez skrbi, večina slovenskih babic ne bo prav nič zamerila, če jih boste tako poklicali.

Slovenci cenijo svoj jezik, saj spada med temelje slovenske identitete. Veliko Slovencev pa se obenem močno identificira s pokrajino, od koder prihajajo, in so ponosni na svoje narečje. 

Konec koncev Slovenci vedo, da ni pomembno samo to, kar rečeš, ampak tudi, kako to poveš, kot pravi rek »lepa beseda lepo mesto najde«.

Če slovensko babico lepo prosite, vam bo morda povedala tudi kakšno slovensko ljudsko pripovedko.