Sodčki 🥂 polni ljubezni

Čeprav so slovenska vina po evropskih standardih del mlade tradicije, saj se je visokokakovostna pridelava vina začela šele leta 1991, so se začela uveljavljati na visokem nivoju. 

Na prestižni mednarodni prireditvi Decanter World Wine Awards 2021 so slovenski vinarji prejeli šest zlatih medalj.

O tem, kako radi imajo Slovenci svoje vino, pričajo tudi ljudske pesmi in celo himna, ki jo predstavlja sedma kitica Prešernove pesmi “Zdravljica”. 

V svojem bistvu je to zdravica in kot taka ena redkih nevojaških himn. V njej je sta poudarjena vezi in prijateljstvo med narodi.

“Zdravljica” je likovna pesem, saj vsaka kitica izriše obliko vinske kupice. Sedma kitica “Zdravljice” oz. himna Republike Slovenije se glasi:

    Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
   da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
              da rojak
          prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Tri glavne vinorodne dežele v Sloveniji so Podravje, Posavje in Primorska. 

Različne talne in podnebne razmere v vsakem področju, pa tudi v mikroregijah znotraj področij, vplivajo na pridelovanje različnih sort grozdja in vina.

Največja vinorodna dežela je Podravje, na severovzhodu Slovenije, kjer je bogata proizvodnja vina v okolici Maribora in Ormoža. 

Veliko vin pridelanih na tem območju ima germanski vpliv. Med priljubljena podravska vina spadajo rizling, traminec in sivi pinot.

Maribor je še posebej pomemben kot dom najstarejše vinske trte na svetu. Žametovka ali modra kavčina je potrjeno stara vsaj 450 let. 

Vsako leto iz Stare trte še vedno pridelajo nekaj steklenic vina, ki veljajo za zelo dragocene.

Zanimiva slovenska posebnost je klopotec - lesena naprava, ki z brenčanjem odganja ptice, da ne pojedo vsega slastnega grozdja.

Primorska na jugozahodu Slovenije predstavlja eno najstarejših vinorodnih območij v državi. Znana je po svojih visokokakovostnih vinih, vključno z bordojci, cabernet sauvignoni in drugimi rdečimi vini.

Glavna vinorodna območja so osredotočena okoli Goriških Brd, Vipave, Slovenske Istre in Krasa. Na strmih gričih Goriških Brd lokalne družine še vedno pridelujejo grozdje, zlasti sorto rebula. 

S hranili bogata tla tega območja dajejo briškim vinom močan in edinstven okus.

Posavska vinorodna dežela se nahaja v jugovzhodni Sloveniji, blizu meje s Hrvaško. Ime pokrajine izvira iz pomena "Spodnja Sava", saj se nahaja v spodnjem delu doline reke Save. 

Večino kleti v Posavju lahko najdemo v bližini Novega mesta in Krškega. Pokrajina je znana po vinih iz grozdja pinot, vključno s sortama gemaj in chardonnay.

V vinogradih po Sloveniji so vrtnice pogosto posajene na koncu vsake vrste trt. 

Ker so tako grozdje kot vrtnice dovzetne za iste vrste glivičnih bolezni, vendar pa se vrtnice odzovejo prej, delujejo vrtnice kot nekakšen opozorilni znak za potencialne težave, zato pa lahko vinogradniki ukrepajo, preden bi bolezen dosegla trte.

Namreč letno trgatev, ki poteka pozno poleti in zgodaj jeseni. Tradicija ročne trgatve se je v slovenski kulturi ohranila tudi v času sodobne tehnologije, verjetno zaradi manjših vinogradov.

Ročna trgatev grozdja je v vinogradništvu še vedno najbolj cenjena, saj zagotavlja, da se obere le najboljše grozdje, iz katerega nastanejo najboljša vina. To ni najlažje opravilo, vendar je zagotovo izjemno pomemben korak v procesu pridelave vina. 

In tudi precej zabaven! Tradicija je, da se na trgatvi zberejo cele družine, družinski prijatelji in sorodniki, ki z veseljem priskočijo na pomoč. Ne manjka pa niti odlične hrane, odlične družbe in vina! 

Prav to, da lahko med delom klepetate in pojete skupaj z drugimi ter preživljate čas v naravi, je tisto, kar dela trgatev tako posebno.

V preteklosti so otrokom ob zorenju grozdja govorili, da se v vsakem grozdju skriva kača. S tem so preprečili otrokom, da bi pojedli vso grozdje, ki ga je vinar potreboval za pridelavo vina. 

Ko se je začela trgatev, so rekli, da klopotec odganja kače, zato so pomagali tudi otroci, vendar so smeli jesti le tiste grozdne jagode, ki so že padle na tla.

Pri vsaki trgatvi pomembno vlogo igra tudi dostava grozdja do vinske kleti. Tisti, ki obrano grozdje odnesejo iz vinograda do hiše, se imenujejo brantači, saj to počnejo s posebnimi košarami “brentami”, ki jih nosijo na hrbtu. 

To ni lahko delo, saj je polna brenta precej težka, vinogradi pa so običajno na pobočjih. Toda na koncu se splača, saj za vsako uspešno dostavljeno brento brentač prejme požirek ali dva odličnega domačega vina.

Čeprav med delom lačen želodec zadovolji odlična domača malica, se glavna zabava začne šele, ko sonce že zahaja nad vinogradi. “Likof” je neke vrste zabava, s katero se praznuje konec dobre letine. 

Vključuje veliko različnih, običajno tradicionalnih slovenskih jedi, kot je potica, ter veliko vina in še harmoniko za spremljavo. Malo sprostitve pride prav, zlasti po napornem delovnem dnevu.

Jeseni, nekaj tednov po trgatvi, grozdje postane vino. Slovenci vsako leto 11. novembra praznujemo god svetega Martina. V preteklosti so na ta praznik praznovali dobro letino, danes pa je znan predvsem kot dan, ko mošt postane vino. 

Na ta dan (ali prvo soboto po njem) se odvija veliko zabav in družinskih pojedin, ki tradicionalno vključujejo pečeno gos, rdeče zelje in "mlince" - slovenske testenine iz tankega suhega testa.

Zakaj pečena gos? Legenda pravi, da se je sveti Martin, ko so ga proti svoji volji narediti za škofa, skril med gosi, a so ga te z oglašanjem izdale. 

Zato ga obeležujemo na številnih festivalih. V Izoli potekajo Festival oranžnih vin ter Praznik oljk, vina in rib, v Podčetrtku Festival vina in čokolade, na Ptuju so vsako leto Dnevi poezije in vina, ...

... v Dutovljah je Praznik terana in pršuta, drugje pa še Slovenski festival vin, Praznik rebule in oljčnega olja ter seveda Festival Stare trte. Preberite si še več o občudovanja vredni Stari trti!