Strašljivi prijazneži

Komu gredo zasluge za to lepo prebujenje pomladi? No, kurentom, seveda!

Kurent ali korant, kot ga imenujejo na podeželju, je tradicionalni slovenski festivalski lik.

V splošnem je kurent divjak, ki prinaša srečo, zdravje in obilno letino, vendar obstaja pomembna razlika med izvirno tradicijo, ki je tudi zavarovana pod Unescom, in festivalom, ki na njej temelji.

V Sloveniji je splošno znano, da kurenti prestrašijo zimo. Toda izvirni obred ima povsem drugačen pomen. Osnovno poslanstvo njihovega obreda je razvijanje duhovne inteligence in obujanje spomina na človekovo vlogo v tem ogromnem vesolju ...

... kar pa ni nesmiselno izkoriščanje naravnih virov, uničevanje rastlinskega in živalskega bogastva, še manj pa nerazumno zatiranje človekovih pravic.

Izvor Kurenta ni povsem znan, obstaja pa več različnih razlag.

Morda so povezani z ilirsko-keltsko tradicijo, nekateri menijo, da so bili mitološki spremljevalci boginje Kibele, ki so jo v pozni antiki častili na ozemlju rimskega Poetoviona, spet drugi pravijo, da se je lik pojavil z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju.

Vloga kurentov pa ni samo teatralična. Skupine Korantov po tradiciji hodijo od vrat do vrat po celotni vasi. Ljudje jih sprejmejo v svoje domove in jih pogostijo s pijačo, domačimi klobasami ali krofi.

Toda kurentu nikar ne zavrnite obiska. V tem primeru bo padel na tla in se kotalil po tleh, s tem pa domačiji prikliče slabo letino. V preteklosti to ni bila šala, saj je bilo življenje kmetov odvisno od tega, kako obilen je bil pridelek.

V svoji primarni obliki kurent simbolizira nekaj nadnaravnega. Predstavlja starodavni poskus vplivanja na naravne zakone s pomočjo magije.

Velik del kurentovega kostuma oz. kurentije je narejen iz ovčjega usnja in volne, obraz je iz barvnega usnja, iz ust pa mu moli dolg jezik iz blaga ali usnja. Vendar kurenti ne govorijo.

Plešejo! Vsak kurent ima vsaj pet zvonov, njihovo zvonjenje pa je moč slišati po vsej vasi!

Obred, ki ga kurenti izvajajo na vaških poljih, pripomore k rodovitnosti narave. To je nekakšna himna pomladi, da bo zemlja obrodila dobro letino, hkrati pa zahvala materi Zimi, ki je naravo spočila.

Malce strašen del kurentije je palica, ki je tradicionalno prekrita z ježevo kožo. Običajno jo kurent drži v levi roki, z desno pa vošči ljudem srečo in mir.

Obredi kurentov nas učijo, da je smisel življenja v skrbi za vsa bitja in v gradnji pristnih medsebojnih odnosov. So niz vrednot, ki poudarjajo, da je smisel življenja v dajanju in ne jemanju.

Filozofija za tem je, da sreča ne pride sama. Pogosto zahteva delo - in res, ples ter skakanje v kurentiji nista preprosta. Kostum tehta približno 40 kg in pod vso to kožo in volno postane precej vroče, zato pa je lahko tudi težko dihati.

Del običaja je tudi ples z dekleti - kurent objame izbrano damo ter z njo pleše in skače. V zameno mu izbranka nato na kostum zaveže robec. V preteklosti so dekleta na robce izvezle različne motive ali pa svoje začetnice.

Kurent, ki od deklet zbere največ robcev, je najbolj cenjen in spoštovan.

Biti "kurent" je v ponos. To ni samo kostum, ampak močna tradicija s precej strogimi pravili.

Pogosto sin kurentijo podeduje po očetu. S kostumom ravna previdno, tako da bi ga lahko čez nekaj let nosili tudi njegovi otroci. Ni čudno, saj so v najglobljem smislu ti rituali celo šamanistični.

Pravilno izveden obred ne prinaša le sreče in zadovoljstva ter preganja zlo, ampak se lahko z vidika klasične materialistične znanosti zgodijo tudi nenavadna dejanja, kot so ozdravljenja ipd.

A časi se spreminjajo in z njimi tudi običaji. Čeprav je tradicija obhodov od vrat do vrat v nekaterih slovenskih vaseh še vedno živa, predvsem na Dravsko-Ptujskem polju, kjer je bila vedno najbolj prisotna...

... se zdaj seli iz podeželja v mesto, kjer je namesto obhodov od vrat do vrat v ospredju festival Kurentovanje.

V prvotni tradiciji je bila vloga žensk pomembna pri pripravi potrebnih simbolnih elementov obleke (rož, štol in robcev).

Hkrati pa je ženska tista, ki na dvorišču sprejme kurente in jim v znak hvaležnosti za obred ponudi klobaso ter kozarec žganja.

Čeprav je danes v teh oblekah videti veliko utrujenih, a veselih obrazov, je bilo v starih časih največja kršitev, če si je moški snel kostum z glave  .

Če so tekmeci komu vzeli masko, je bila to velika sramota ne samo za osebo, ampak tudi za njegovo družino in vas.

Kurentovanje, ki je organizirano na vsako pustno nedeljo že več kot 60 let, ni le največji slovenski pustni karneval, ampak hkrati eden največjih na svetu!

Še dobro, da se ga udeležijo tudi hudiči, ki skrbijo, da praznovanje, povorka in ples kurentov potekajo nemoteno.

Na domačijah, ki so jih nekoč obiskovali skupaj s kurenti, so radi ukradli tudi kakšno klobaso.

Ker se pustne povorke letno udeleži okoli 100.000 mask, je gostiteljsko mesto Ptuj bilo sprejeto v Evropsko federacijo karnevalskih mest.

Kljub spremembam, ki jih prinaša čas, je ta tradicija globoko zakoreninjena v slovenski kulturi. In to ni edina slovenska tradicija ob koncu zime.

Oglejte si čudovite gregorčke, ki se jih ustvari in pošlje po gladinah rek in potokov nekaj tednov pozneje, na Gregorjevo.