Pogled na Krvavec od daleč (2018) by Jošt GantarSlovenian Tourist Board
Zima v Sloveniji je lahko prav čudovita. Kljub temu Slovenci dobro vemo, kako priklicati pomlad in se znebiti zime.
Vsako leto pozdravimo pomlad z obilico pustnih karnevalov – vsaka regija na svoj način in s svojimi posebnimi maskami.
Ptujski korzo (2019) by Marko Pigac, arhiv Zavod za turizem PtujSlovenian Tourist Board
Ptujsko "kurentovanje"
Eden najbolj prepoznavnih karnevalov je pustni karneval v severovzhodni Sloveniji, na Ptuju. Kurentovanje, festival, ki ga od leta 1960 vsako leto organizirajo na pustno nedeljo, je poimenovano po najznačilnejšem etnografskem liku.
Veliko kurentovanje na Ptuju (1960) by Danilo ŠkofičSlovenian Tourist Board
Omembe pustnih iger na Ptuju segajo v leto 1610, čeprav je bila prva parada na Ptuju leta 1873. Šele leta 1880 je lik "koranta" ali "kurenta" prvič upodobil Jurij Šubic, čeprav tradicija in izročilo skoraj zagotovo segata že v čas Keltov.
Kurenti (2019) by Marko Pigac, arhiv Zavod za turizem PtujSlovenian Tourist Board
Kurent
Danes je kurent najbolj prepoznaven lik slovenskega pustnega praznovanja.
Večina oprave je narejena iz ovčje kože, dodani so še pas s pritrjenimi kravjimi zvonci in barvne gamaše, glavo pa okrašujejo barvni trakovi in rogovi, pa tudi dolg, rdeč usnjeni jezik. V roki kurent nosi ježevko, leseno palico, obdano z ježevo kožo.
Ethno parade by Marko Pigac, arhiv Zavod za turizem PtujSlovenian Tourist Board
Kljub popularnosti kurentov pa so tu še številne druge značilne pustne maske kot na primer ploharji, orači, vile, cigani ter kureki in piceki.
Jurjevanje v Beli krajini (2018) by Urban Urbanc, Sportida d.o.o.Slovenian Tourist Board
Jurjevo
V Beli krajini na jugovzhodu Slovenije je pri ljudeh še bolj kot pust priljubljeno jurjevo.
Jurjevanje v Beli krajini (2018) by Urban Urbanc, Sportida d.o.o.Slovenian Tourist Board
Praznujemo ga 24. aprila in velja za najstarejši slovenski folklorni festival. Korenine ima v poganski folklori. Za pastirje je bil to pomemben praznik, saj je šlo za prvi dan gnanja živine na pašo.
Zeleni Jurij, lik, ki vsako leto vrne v svet pomlad, v noši iz brezovih palic in listov hodi od hiše do hiše, trka na vrata in jim zagotavlja dobro letino, brezove palice pa pusti pred vrati v zameno za hrano in pijačo.
Pust v Cerknem (2019) by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
Cerkljanski "laufarji"
V Cerknem pustna tradicija laufarije vključuje 26 likov, od katerih jih 25 imenujemo laufarji, ki nosijo ročno izrezljane maske iz lipovega lesa.
Vsak lik laufarja ima posebno ime, npr. »ta pijan«, »ta star« in »ta bršljanov«.
Pust (2008) by Žan KafolSlovenian Tourist Board
Pust
Najpomembnejši lik na laufariji je Pust, ki ga simbolično obsodijo na smrt z "botom" oz. kladivom, saj ga spoznajo krivega za vse slabo, kar se je zgodilo v preteklem letu. Njegova smrt pomeni konec zime.
Kostum za ta lik je narejen iz mahu in lahko tehta do 100 kilogramov.
Pustni karneval v Drežnici (2019) by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
"Ta lepi"
Nedaleč v Drežnici pust praznujejo z liki, ki se delijo na "ta lepe" in "ta grde".
Ta lepi hodijo od vrat do vrat, plešejo in širijo veselje, v zameno pa dobijo darila.
Carnival in Drežnica by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
"Ta grdi"
Ta grdi pa preganjajo otroke po vaških poteh in jih posipajo s pepelom!
Pustni karneval v Cerknici (2019) by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
Cerkniški karneval
Od debelega četrtka do pepelnične srede se Cerknica preimenuje v Butale. V knjigi Butalci Frana Milčinskega iz leta 1949 so »Butalci« ljudje, ki mislijo, da so zelo pametni, a se vedno znova izkaže, da to ne drži preveč.
Cerknica (1679) by Johann Weikhard von ValvasorSlovenian Tourist Board
Butalci pa niso edina prepoznavna maska na Cerkniškem karnevalu. Čarovnice omenja že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), in sicer je pisal o luknji na vrhu Slivnice, kjer naj bi bilo zbirališče čarovnic, ki kuhajo nevihte.
Carnival in Cerknica by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
Cerkniške čarovnice
Ker Butalci niso posebej navdušeni nad neurji se za lepo vreme med pustnim festivalom tako dogovarjajo s čarovnico Uršulo.
Tudi zato njej vedno prvi pošljejo vabilo na pustovanje!
Žaganje babe (2009) by Miha ŠpičekSlovenian Tourist Board
Žaganje babe
Prvi del cerkniškega karnevala je (simbolično) žaganje babe oz. čarovnice, pri čemer gre v resnici za poleno.
Običaj izhaja iz starih časov, ko so se matere pred postnim časom ukvarjale s pripravo hrane in so zato otrokom, da bi jih spravile iz hiše in imele mir, rekle, naj gredo iskat čarovnico, ki jo žagajo na pol.
Pustni karneval v Cerknici (2019) by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
Med nepozabnimi liki cerkniškega karnevala so Povodni mož Jezerko, ki je kriv za vsako poplavo cerkniškega presihajočega jezera, Zmaj, Žabec Rego Vranjejamski, Hribci, Velikanska ščuka in drugi!
Škoromati z zvonci (2010) by Adela PuklSlovenian Tourist Board
"Škoromati"
Območje Brkinov je vsako leto ob pustnem času polno škoromatov, ki izvirajo iz približno 700 let stare italijanske folklorne tradicije.
Danes hodijo "poberini" od vrat do vrat po darila, drugi "škoromati" pa hodijo od lokala do lokala po hrano in pijačo, ki jih plačajo njihovi dobri bratranci "poberini".
Škoromati in poberija (2013) by TheKronistSlovenian Tourist Board
Škopit (2010) by Adela PuklSlovenian Tourist Board
Škoromati z velikimi kleščami preganjajo otroke in neporočene žene ter ubožcem mažejo obraze s pepelom!
Pokop Pusta (2010) by Miha ŠpičekSlovenian Tourist Board
Pokop Pusta
Na pepelnično sredo so po škoromatski tradiciji domačini in fantje v simboličnem pokopu zažgali lutko pustnega kralja, ki so ga tako kaznovali za njegovo vlogo pri vseh nesrečah, ki so se dogajale v vasi skozi preteklo leto.
Kurent (2021) by Luka SveticSlovenian Tourist Board
Vsi pustni karnevali in običaji v Sloveniji imajo skupne točke: pozdravljanje pomladi, obtoževanje določenega lika za vse slabe stvari, ki se zgodijo, ter predvsem iznajdljive, stoletja stare maske in kostume.
Pust v Cerknem (2019) by Matej Vranič, FotokomSlovenian Tourist Board
O, ne smemo pozabiti na krofe! To pustno pecivo je verjetno še bolj priljubljeno kot same maske. Na pustni vikend bi se skoraj lahko postavilo ob bok potici, najbolj priljubljenemu slovenskemu tradicionalnemu pecivu.
📣 Posebna zahvala Slovenskemu etnografskemu muzeju
🔎 Viri:
Kurentovanje, Tradicionalni etnografski liki
Pustni običaji v Sloveniji
Bela Krajina, Došel je Zeleni Jurij
Visit Cerkno, Laufarija of Cerkno
Škoromati, izvor imena
Drežnica Carnival
Škoromati
Jurjevanje
Jurjevo
Pust
