Vino 🍇 v potokih

Slovenija je država s sedmimi vinorodnimi območji. Vsako od njih odlikujejo edinstvene lastnosti in različne sorte grozdja, ki jih pridelujejo. 

Vendarle pa imajo tudi nekaj skupnega – trgatev, ki poteka pozno poleti in zgodaj jeseni. 

Vinogradniki se običajno odločijo svoje vinograde zasaditi na lokacijah, kjer je izpostavljenost soncu in padavinam različna skozi vse leto. 

S tem poskrbijo, da bo tudi v primeru suše ali poplav vsaj en vinograd obrodil veliko sadov in rešil letino.

Čas trgatve se določi glede na vsebnost sladkorja in kisline v grozdju, ki se razlikuje glede na različne sorte grozdja. 

Na sezono je lahko tudi več kot le ena trgatev! Za nekatere vinske sorte je treba grozdje trgati sredi poletja, kar imenujemo zgodnja trgatev.

V vsaki sezoni je lahko tudi več kot le ena trgatev. Pri nekaterih sortah je treba grozdje potrgati sredi poletja, in to imenujemo zgodnja trgatev.  

Sledi redna trgatev, običajno v septembru, ki se zaključi s pozno ali ledeno trgatvijo, ki je primernejša za posamezne sorte sladkega belega grozdja.

Prav ta oblika trgatve je med vinogradniki še vedno najbolj cenjena, saj zagotavlja, da se obira le najboljše grozdje, ki postane najboljše vino. 

To ni najlažja naloga, je pa izjemno pomemben korak v postopku pridelave vina.

V Sloveniji se ob trgatvi tradicionalno zberejo cele družine, ki jih obiščejo tudi družinski prijatelji ter sorodniki, in ti z veseljem pomagajo v zameno za okusno hrano, odlično družbo in kapljico rujnega. 

Prav zaradi tega je trgatev tako posebna – med delom lahko poklepetate z drugimi, preživite čas v naravi in potešite lakoto z okusno hrano …

…  in vsake toliko spijete kozarec špricerja ali špricarja za žejo.

Po kosilu je treba znova zavihati rokave. Pri obiranju je treba skrbno paziti, da se ne pobirajo gnili ali posušeni grozdi – celo drobne jagode lahko vplivajo na kakovost vina, ki je zaradi tega običajno manj sladko. 

Paziti je treba tudi, da se v zaboju ne znajde listje. 

Ko je grozdje pobrano, se da v plastične zabojnike. 

V preteklosti so za to opravilo uporabljali pletene košare, ki so jih nato na hrbtu prenašali do naslednjega koraka pridelave. 

Dandanes za preprostejši in manj boleč način poskrbijo z uporabo traktorja, na katerega naložijo vse zabojnike, in grozdje odpeljejo na stiskanje.

En tak zabojnik lahko tehta do 20 kilogramov, zato je to več kot dobrodošlo.

Grozdje se preloži v drobilnik, ki odstrani peclje ter grozdje zdrobi, da priteče mošt.

Nato sledi dolg postopek fermentacije, zato se raje vrnimo k trgatvi.

V Sloveniji ni trgatve brez zasluženega likofa. To je nekakšna zabava ob praznovanju konca trgatve.

Likof tradicionalno vključuje veliko različnih jedi, običajno so to tradicionalne slovenske jedi, kot je potica, pa tudi veliko vina in harmoniko kot glasbeno spremljavo.

Po napornem delovnem dnevu se takšna sprostitev še kako prileže.

Ko sonce zahaja nad vinogradi in trgači praznujejo konec dobre letine …

… ročno obrano grozdje v cisterni na toplem čaka na konec postopka, ko ga bo končno mogoče pokusiti iz kozarca.